O telesnem zdravju lahko govorimo, ko je človeški energijski sistem v ravnovesju. V vsakem telesu se pretaka življenjska energija, ki se znanstvenikom kaže kot npr. možganski ali srčni električni impulzi. Energija povzroča, da je življenje sploh mogoče, se pravi, da potekajo osnovni kemični procesi, ki so potrebni za obstoj vsakega živega bitja. Imenuje se življenjska ali vitalna energija in deluje kot energijska matrica biološko fiziološkega materialnega telesa. Bolezen se začne, ko je ta energijska matrica motena.
Zakaj nekdo zboli, drugi pa ne?
Človek ima obrambni sistem in če je ta dovolj močan, bomo zboleli le redkokdaj, ali pa sploh ne. Ko je obrambna sposobnost telesa zmanjšana, človek zboli.
Homeopatija je zdravilni sistem, ki izboljšuje celostno zdravje, ker vzpodbudi človekove naravne sposobnosti zdravljenja. Osnovno načelo te metode je načelo podobnosti, ki je zajeto v nauku rimskega reka: "Similia similibus curentur" - t.j. "Podobno naj se zdravi s podobnim". Tudi Slovenci imamo podoben pregovor: "Klin se s klinom izbija". To temeljno načelo ni novo. Njegovo prvo omembo lahko zasledimo že v starih indijskih znanstveno-filozofskih razpravah Vedah iz 3. stol. pr.n.št., v zahodni civilizaciji pa ga le stoletje zatem omenja Hipokrat in kasneje Paracelsus (15 stol. n.š.).
Drugo temeljno načelo homeopatije je individualizacija, t.j. zdravljenje po meri človeka.
Homeopatija pravi, da je človek neločljiva celota telesa, duše in duha. Velika raznovrstnost zdravilnih snovi omogoča, da se za vsakega posameznika pripravi ustrezno zdravilo, z upoštevanjem posameznikovega značaja ter kombinacije in narave njegovih bolezenskih simptomov.
Homeopatija je zdravljenje z zelo majhnimi odmerki naravnih snovi, ki spodbudijo telo k ozdravljenju. Znano je, da so simptomi sami po sebi le oblika zunanjega kazanja bolezenskega procesa (moteno energijsko ravnovesje), ne pa tudi sama bolezen. Telo se s svojimi obrambnimi mehanizmi odzove na patološke vplive, ki so izzvani bodisi s specifičnim stresom (bakterije, virusi) ali pa nespecifičnimi stresi (klimatske spremembe, onesnaženost okolja, psihični in čustveni stresi, ipd.). Zdravljenje s klasičnimi zdravili odpravlja samo bolezenske simptome, telesu pa ne vrača izgubljenega energijskega ravnovesja. Z dušenjem simptomov ene bolezni nastajajo druge, življenjska moč usiha in kakovost življenja se poslabša.
Homeopatiji simptomi pomagajo iskati ustrezno zdravilo. Izbira prave zdravilne snovi temelji na natančni preučitvi vseh oblik, s katerimi se bolezensko stanje kaže, in njihovi povezavi z značajskimi potezami zbolele osebe.
Homeopatska zdravila v bistvu ne zdravijo bolezni, ampak telesu vračajo podrto energijsko in duhovno ravnovesje in s tem organizem spodbujajo, da ozdravi sam.
Utemeljitelj homeopatske metode zdravljenja je nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann.
Že leta 1810 je na podlagi svojih dvajsetletnih izkušenj v praksi objavil prvo knjigo o zdravljenju po načelih homeopatije. Danes je homeopatija znana in razširjena praktično po celem svetu. Učinkovitost homeopatije je klinično znanstveno dokazana, rezultati pa objavljeni v več uglednih medicinskih revijah.
Homeopatska praksa je uradno priznana v skoraj vseh zahodnoevropskih državah, ZDA, Kanadi, Indiji, idr. Na številnih medicinskih fakultetah po svetu jo predavajo kot fakultativni predmet. S preučevanjem homeopatskega zdravljenja se ukvarjajo številne znanstvene ustanove po svetu, priznava in priporoča pa ga tudi Svetovna zdravstvena organizacija. V Sloveniji je homeopatija že del zdravstvene dejavnosti oziroma je uvrščena v podrazred alternativnih oblik zdravljenja.
