V Hahnemannnovem smislu pomeni miazma (nečistost, onesnaženost, iz gr. miasma, madež) pogosto podedovane ali redkeje pridobljene (npr. cepiva, zdravila itd.) motnje in vsak od petih tipov kaže predispozicijo za nagnjenost k dolečenem obolenju, ki vodi v določeno vrsto bolezni. Bolezni, ki so osnova miazmom, niso samo kronične, dolgo razvijajoče se fizične bolezni (gobavost – psorični, gonoreja - sikotični, sifilis - sifilitični in po isti analogiji še tuberkuloza in rak), temveč imajo eksistencialni podaljšek. Ideja je ravno tako Hahnemannova, saj v svojem obsežnem delu Kronične bolezni (1828) poda opažanje, da je nemogoče popolnoma ozdraviti kronično bolezen drugače kot z upoštevanjem osebnostne miazmatske osnove. Homeopati pri zdravljenju uporabljajo bodisi nozode bodisi skupine zdravil, ki po svoji sliki pripadajo določenemu miazmu. Izmed nozod pri miazmatskem predpisovanju uporabljamo Psorinum, Medorrhinum (Sycosis), Syphilinum (Luesinum), Tuberculinum in Carcinosinum. Nozode uporabimo, da odpravimo miazmatsko blokado. Miazmatska konstitucijska sredstva so v principu nad homeopatskimi konstitucijskimi sredstvi. Ravno zaradi tega se dajejo prej.
Pri nevrodermitisu spomnimo na sledeče: alergični na mleko, Tuberculinum pogosto reagira pozitivno; le ti so visoki, suhi, svetlih las in svetlih oči.
Pri močno ustvarjeni »koži kot lubje«, se odvija prehod v Medorrhinum (Sycosis), in v kolikor se proces razvija dalje brez terapijske intervencije, se zaključi v končni Syphilinum (Luesinum) fazi.
Večino populacije je torej možno uvrstiti v pet miazmov. Miazmi so lahko izraženi aktivno ali jih razberemo iz družinske anamneze. Hahnemann je poznal tri miazme – psoro, sikozo in sifilis, preostala dva (tuberkuloza in karcinom) so dodali kasneje.
Posamezni miazmi, pripadajoči načini reakcije, senzacije in pripadajoče bolezni so:
- Psorinum - psorični miazem, garje (ogroženo preživetje): kožne bolezni s srbenjem, sezonske alergije, težave na ravni prebave, asimilacije in izločanja
- Medorrhinum (Sycosis) - sikotični miazem, folikulitis (svoje težave skrivam pod preprogo): rast in reprodukcija, težave z genitalijami, sklepi, bradavicami in izrastki, kataralnimi stanji, otekanje in debelost
- Syphilinum (Luesinum) - sifilitični miazem, sifilis (zame ni upanja, sledi smrt in destrukcija): samodestruktivne motnje, nekroze, gnojenje, ulceracije
- Tuberculinum - tuberkulinski miazem (čas je omejen in to me duši): respiratorne težave in alergije
- Carcinosinum - karcinogeni miazem (izziv presega moje zmožnosti; jaz v odnosu do drugih): kri in imunski sistem, obsesivne motnje, supresija, prekancerozna stanja
Ideje o novih miazmih zajemajo danes na primer AIDS miazem, toksinski miazem in miazem na osnovi psiholoških travm.
Z miazmami spodbujamo samozdravilne moči
Zanimivo je, da Hahnemann v bolezenskih znakih, kot sta npr. povišana telesna temperatura ali driska, ni videl pojavov, ki jih je potrebno čim prej odpraviti, temveč le odraz nevidne življenjske sile v človeku, o kateri pravi, da jo je treba podpreti in tako telesu pomagati, da razvije svojo polno samozdravilno moč.
